Raziskovalci so uporabili najsodobnejše statistične modele ni upoštevali različne dejavnike, ki bi lahko vplivali na dolžino življenjske dobe, na primer spremembe v prebivalstvu, kot so dohodek, migracije, izobrazba, demografski dejavniki in kajenje. V mestih, ki so bila ob začetku raziskave leta 1980 najbolj onesnažena, vendar so do leta 2000 po zaslugi različnih vlaganj v skrb za okolje bistveno izboljšala kakovost zraka, je čistejši zrak prebivalcem podaril kar 10 mesecev življenja več. V povprečju so Američani ob koncu raziskave živeli 2,72 let dlje kot ob njenem začetku.

Analiza je pokazala, da se je za vsako zmanjšanje drobnih delcev v obsegu 10 mikrogramov na kubični meter zraka v mestu povprečna življenjska doba prebivalcev podaljšala za več kot sedem mesecev. Druge raziskave kažejo, da je to najverjetneje posledica manjšega obolevanja za srčno-žilnimi boleznimi, ki so pogosto povezane z onesnaženostjo zraka.