Izpostavljenost svincu so povezali z opaženim povečanim odporom stene krvnih žil med merjenjem srčno-žilne funkcije devet do 11 let starih otrok, ki so opravljali psihično naporne računalniške naloge. Koncentracije svinca so pri otrocih izmerili pri starosti dveh let ter ponovno med trajanjem raziskave. V vseh primerih so bile zelo nizke (najvišja je znašala 3,8 mikrograma na deciliter). Kljub temu se je izkazalo, da so se njihove vrednosti ujemale z odgovorom periferne žilne upornosti na opravljanje stresne naloge. Ta podatek je pomemben, saj lahko porast skupne periferne upornosti vodi v kronično povišanje krvnega tlaka. Vpliv svinca na periferno žilno upornost so pripisali povečani dejavnosti simpatičnega živčevja med mirovanjem in, presenetljivo, zmanjšanem simpatičnem odzivu med stresno dejavnostjo. Aktivacija simpatičnega živčevja sproži odziv "boj ali beg", katere posledica je med drugim pospešen srčni utrip in zoženje krvnih žil.
Pomembni viri vnosa svinca v telo so pri otrocih barve, zidni opleski ter zemlja, pesek in prah.

