Zahvaljujemo se vam za vašo družbo, v kateri smo letos preživeli veliko prijetnih trenutkov in kjer smo vsi imeli priložnost dobro poskrbeti za svoje zdravje. Beri naprej »

Zadnje čase svetovna statistika beleži, da se rodi vedno manj fantkov kot deklic. Znanstvenike zanima, kako resen je omenjeni trend. S posebno projekcijsko metodo so ugotovili, da je v Ameriki od leta 1970 do leta 2000 “zmanjkalo“ kar 262.000 fantkov. Podoben trend se dogaja tudi v Kanadi. Beri naprej »

Skupen družinski obed je zaradi hitrega načina življenja v marsikateri družini le še prijeten spomin. Žal se številni sodobni starši ne zavedajo, kakšne prednosti prinaša redno druženje za skupno mizo. Beri naprej »

Čeprav je FDA bisfenol A razlasila za varno snov, nova študija to kemikalijo povezuje s povečanim tveganjem za nastanek srčnih bolezni, sladkorne bolezni in poškodb jeter. Beri naprej »

Izpostavljenost strupenim kovinam – svincu, živemu srebru in arzenu – v lastnem domu? Res, to ni nič nenavadnega. Strupene kovine na nas prežijo v najrazličnejših oblikah, od glaziranih lončenih posod do zeliščnih pripravkov. Beri naprej »

Raziskovalna skupina iz ameriške zvezne države Virginia je opravila nadvse zanimiv poskus z rinovirusom, ki povzroča več kot polovico vseh prehladnih obolenj. Nekaj prehlajenih prostovoljcev so čez noč zaprli v hotelske sobe, kjer so se morali zadrževati pet ur pred spanjem ter dve uri po njem. Beri naprej »

Preden boste naslednjič želeli zavreči prezrelo grozdje ali nagnite jagode, se spomnite na naslednje: belgijski znanstveniki poročajo, da sadje in zelenjava še nekaj dni po nakupu ne izgubita antioksidantov, niti takrat ne, ko se že kažejo prvi znaki gnitja. Beri naprej »

Vsakodnevno izpostavljanje različnim virom onesnaženosti (kot je npr. promet) povečuje možnost za razvoj različnih alergij za kar 50% kaže študija Nemškega raziskovalnega centra za okolje in zdravje. »Našli smo konsistentno povezavo med razdaljo do glavne ceste in alergijami.«, poroča glavni raziskovalec Joachim Heinrich. Otroci, ki živijo bližje kot 50 metrov od zelo obremenjenih cest, imajo večjo možnost za razvoj alergij, kot otroci, ki živijo stran od prometnih cest. Beri naprej »

Svetovna zdravstvena organizacija je objavila seznam vzrokov smrti in najpogostejših bolezni, zaradi katerih bomo predvidoma umirali in obolevali v letu 2030. Scenarij zbuja skrb, vendar ima tudi nekaj svetlih točk. Za aidsom naj bi umrlo še enkrat več ljudi kot danes, zato pa naj bi cigarete terjale pol manj življenj kot danes. Beri naprej »

Po več kot 43.000 opravljenih testih sadja in zelenjave je ameriška okoljevarstvena skupina EWG sestavila seznam 12 najbolj 'umazanih' (onesnaženih s pesticidi) in 12 najbolj 'čistih' vrst sadja in zelenjave. Beri naprej »

Izpostavljenost ploda ali majhnega otroka strupenim snovem iz okolja lahko povzroči možganske okvare in vodi v nevrorazvojne motnje, kot so avtizem, sindrom pomanjkanja pozornosti in duševna zaostalost. Za zdaj je bilo opravljenih malo raziskav za odkrivanje tistih posamičnih kemičnih snovi, ki preprečujejo normalno zorenje možganov. Beri naprej »

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je sprožila kampanjo, s katero želi opozoriti na potrebo, da bi imeli vsi otroci, mlajši od 15 let, boljši dostop do zdravil, primernih njihovi starosti. Beri naprej »

Ameriški znanstveniki predlagajo, da bi morali proizvajalci na pločevinkah z energetskimi napitki navesti vse posledice za zdravje, ki nastanejo ob uživanju. Beri naprej »

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bilo več kot 30 odstotkov primerov bolezni otrok po vsem svetu posledica različnih oblik onesnaženja okolja. Vse več je dokazov, da povečano tveganje za določene bolezni v odrasli dobi, na primer kronične bolezni dihal, raka ali bolezni srca, deloma izvira prav iz izpostavljenosti kemičnim onesnaževalcem v otroštvu. Beri naprej »

Vse vabimo, da nas obiščete na našem razstavnem prostoru na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki bo tudi letos v Cankarjevem domu v Ljubljani. Letos se bomo lahko družili kar tri dni: od 30. septembra do 2. oktobra. Še posebej pa vas vabimo na predavanje, kako zdravo in vitalno v starost. Beri naprej »

Marsikdo morda še nikoli ni slišal za celiakijo, medtem ko le-ta za milijone prizadetih bolnikov predstavlja pravo nočno moro. Odrekanje navadnemu kruhu, piškotom, pici in testeninam – to je stvarnost, s katero se soočajo vsak dan. Celiakija je avtoimunska bolezen začetnega dela tankega črevesa, za katero je značilna preobčutljivost za gluten, ta pa se nahaja v številnih žitih in živilih, ki vsebujejo pšenico, rž, ječmen in oves. Beri naprej »

Še posebej otroci premalokrat posegajo po vodi in vse prepogosto po drugih vrstah pijač, kot so nektarji, negazirane in gazirane aromatizirane brezalkoholne pijače ter aromatizirani čaji, so nedavno opozorili na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Beri naprej »

Ko novorojenček ob rojstvu prvič zadiha, je že »zastrupljen« s številnimi kemikalijami, kažejo izsledki različnih raziskav s področja zdravja in dobrega počutja. V zadnjem času različne zdravstvene organizacije vedno pogosteje opozarjajo in osveščajo o različnih kemikalijah in strupih, ki so prisotni v našem okolju (npr. dodatki v hrani, proizvodi za osebno nego, čistila ipd.). Beri naprej »

Ker se je šola ponovna začela, s tem pa tudi učenje in večji psihični kot tudi fizični napori. Če si želite, da bi se vaš otrok v tem šolskem letu bolje odrezal, potem je skoraj nujno, da se čim več giblje in zdravo prehranjuje. Glavno sporočilo raziskav, ki povezujejo fizično aktivnost in učni uspeh, je namreč omenjena povezava med gibanjem in učenjem. V aktualni študiji so ugotovili, da so se učenci srednjih šol, ki so bili najbolje fizično pripravljeni, tudi boljše odrezali v šolskih klopeh. Beri naprej »

Vsak dan smo izpostavljeni več kot 123 različnim kemikalijam, ki v naš organizem pridejo skozi kožo oziroma skozi usta. Večina teh kemikalij je prisotna tudi v proizvodih za osebno nego otrok. Nekateri podatki kažejo, da proizvodi za osebno nego otrok in mladostnikov vsebujejo vsaj 60 različnih kemikalij. Te kemikalije otroci in mladostniki vdihujejo oziroma jih vsrka njihova koža. Podatki tudi potrjujejo, da številni proizvodi vsebujejo celo tako nevarne strupe kot so npr. falati, karcinogene in ostale potencialno nevarne snovi. Beri naprej »

Na vroč in soparen poletni dan se prileže nekaj hladnega. Med prvimi mislimi je skoraj vedno tudi sladoled. Ko pomislimo na sladoled, pomislimo na relativno zdrave oziroma naravne sestavine, ki se nahajajo v sladoledu: smetana, rumenjak, vanilija in sladilo. Verjetno pa ne vemo, da to ne drži povsem. Beri naprej »

Če bi iz našega planeta danes izginile vse umetne dišave, s katerimi poskrbimo, da doma in v avtu prijetno diši, bi bil naš zrak že jutri veliko čistejši. Nekateri proizvajalci se zavedajo, da določeni ljudje postajajo vse bolj pozorni na to, da so takšne dišave nezdrave (npr. odišavljen toaletni papir ipd.) in zaradi tega izdelujejo neparfumirane proizvode. Vendar je pri teh proizvodih potrebno biti pozoren, saj napis neparfumiran pomeni, da so uporabili različne dišave, da so prekrili osnovno dišavo. Umetne dišave so dišave, ki jih ne najdemo v naravi. Seveda diši kot vrtnica, jabolko ali vanilija, ampak za tak vonj ne uporabijo nobene sestavine iz sadja. Beri naprej »

Reklame za hrano in pijačo, ki so namenjene otrokom, se ne pojavljajo samo na televizijskih zaslonih. Gre za več kot le-to: marketinške strategije, kje »ujeti« najmlajše, vsebujejo tudi promocije na prodajnih mestih, različne nagrade, ki jih lahko dobijo na spletnih straneh in igre, ki jih lahko igrajo skupaj s svojimi prijatelji (prav tako na spletnih straneh). Beri naprej »

Algei, ki je že vrsto let med najbolj priljubljenimi prehranskimi dopolnili, bomo kmalu dodali še nov proizvod. Da bi le-ta resnično lahko bil "na kožo" pisan predvsem vam, vas vabimo k polurnem sodelovanju. Beri naprej »

Nekateri raziskovalci že kar nekaj časa opozarjajo na nevarnost oziroma varnost različnih plastik, s katerimi se srečujemo prav vsak dan. Ko se plastika stara oziroma ko je izpostavljena vročini, lahko sprošča posamezne elemente, iz katerih je narejena. Najbolj nevarni so bisfenoli (oziroma BPA), ki plastiko naredijo močnejšo. Beri naprej »

FDA oziroma ameriški vladni urad za zdravila in prehrano, ki deluje pod okriljem ameriškega ministrstva za zdravje, je končno potrdilo in priznalo, da metalne zalivke, ki vsebujejo živo srebro, resno ogrožajo zdravje. Zalivke z živim srebrom so najbolj nevarne nosečnicam in njihovim zarodkom. Beri naprej »

Prejšnji ponedeljek je javnost presenetilo kontroverzno priporočilo Ameriškega združenja za pediatrijo, da naj zdravniki določenim otrokom že od drugega leta starosti preverjajo raven holesterola, od osmega leta pa jim lahko predpišejo tudi t.i. statine. S tem bi lahko zmanjšali oziroma preprečili bolezni srca in ožilja v odraslosti. Prej je Združenje predpisovanje statinov dovolilo le otrokom starejšim od 10 let, pod pogojem, da v šestih do dvanajstih mesecih niso uspeli shujšati. Beri naprej »

Evropski voditelji si v okviru širše kampanje, namenjene spodbujanju zdravega prehranjevanja in boju proti debelosti, prizadevajo, da bi milijoni šolarjev v EU dobili brezplačno sadje in zelenjavo. Beri naprej »

Ženske, ki pojedo veliko sadja in zelenjave, stročnic in polnozrnatih žitaric lahko preživijo tiste ženske, ki se prehranjujejo bolj običajno in ne pazijo na kvaliteto svoje prehrane. V študiji, ki jo je izvedla Univerza Harvard, je sodelovalo 72.000 ameriških žensk. Ugotovili so, da imajo ženske, ki uživajo zdravo hrano kar 17 odstotkov več možnosti, da živijo vsaj 18 let dalj. Beri naprej »

Prehranska dopolnila (npr. Q10, Algea, omega maščobne kisline in vitamini) imajo lahko pozitiven vpliv na ohranjanje zdravja. Seveda se zastavlja vprašanje, zakaj se prehranskih dopolnil ne poslužujemo v večji meri in zakaj večja farmacevtska podjetja na prehranska dopolnila ne gledajo ravno prijazno. Če bi za samo majhen del bolnikov, ki so trenutno odvisni od svojih zdravil za artritis, diabetes in druge degenerativne bolezni, prehranska dopolnila delovala, bi bila farmacevtska podjetja ob velik del svojega dobička. Beri naprej »

Niti en dan ne mine, da nas ne bi ujela kakšna reklama ali pa članek o hitrem hujšanju. Američani porabijo kar 33 bilijonov ameriških dolarjev letno za nakup hrane, ki je nizko kalorična in omogoči hitro hujšanje. Kljub temu pa je debelost še vedno (če ne vedno bolj in bolj) najhitreje rastoča težava. Dokazano je, da se učinki in različne posledice hrane in prehranjevanja – ne glede na to ali gre za dobro/zdravo oziroma slabo/nezdravo hrano - kažejo na novorojenih otrokih. Beri naprej »

Polovica žensk v nosečnosti trpi za zaprtjem. Splošno znano je, da je zaprtje v nosečnosti zelo pogost pojav, toda raziskav, ki bi ponudile točne številke, kakšna je dejanska pojavnost, je bilo doslej zelo malo. V najnovejši razsikavi so sodelovale 103 nosečnice. Rezultati so zanimivi. Beri naprej »

Čeprav smo vitki, to še ne pomeni, da smo se povsem izognili tveganju pred sladkorno boleznijo in določenimi srčnimi boleznimi, trdi dr. Louis Teichholz, vodja kardiološkega oddelka v bolnišnici v New Jersey-u. Beri naprej »

Nevarnosti in tveganja visokega krvnega pritiska so nam dobro znana. Novejše študije kažejo, da je prav rutinsko merjenje krvnega pritiska pri zdravniškem pregledu še vedno šibka točka in da nizek odstotek hipertenzijskih bolnikov tudi dejansko dosega načrtovano nižanje krvnega pritiska po tem, ko zdravniki diagnosticira težavo in predpiše ustrezno zdravljenje. Raziskavo, kako učinkoviti so zdravniki pri rednem spremljanju krvnega pritiska, je izvedla Univerza Stanford iz Združenih držav Amerike. Izsledke raziskave pa so objavili v majski številki revije Hypertension. Beri naprej »

Pranje sadja in zelenjave zmanjša možnost zastrupitve. Nove študije dokazujejo, da samo pranje morda niti več ne zadostuje. Določeni mikrobi, ki povzročajo različne bolezni, se namreč spretno izognejo tudi trdovratnejšemu pranju sadja in zelenjave – tudi če sadje in zelenjavo operemo s čistilnim sredstvom. Beri naprej »

Tudi če pazimo na prehrano, z njo ne moremo vedno zagotoviti vsega, kar naše telo potrebuje. Da bi zagotovili dnevni potrebni vnos hranilnih snovi, bi morali zaužiti večje količine sadja in zelenjave kot naši predniki. Z razmahom intenzivnega kmetijstva in uporabo kemikalij se je količina pridelkov sicer povečala, zmanjšala pa se je njihova kakovost. Beri naprej »

Predvsem zelenjava, pa tudi sadje, ki vsebuje veliko nitrata, nas lahko učinkovito ščiti pred želodčnimi težavami (npr. različnimi ranami). Nitrat se s pomočjo bakterij, ki se nahajajo v naših ustih, spremeni v nitrit. S tem pa se celoten proces še ne zaključi. Beri naprej »

Otroci, ki se bolj zdravo prehranjujejo, so po ugotovitvah kanadske raziskave, tudi bolj uspešni v šoli. Beri naprej »

Želimo vam, da proste dni, pred vstopom v mesec maj, preživite čim lepše. Tistim, ki niste šli na morje in boste vrtnarili, tokrat namenjamo nekaj namigov, kako ostati varni in zdravi tudi, ko obdelujete lastne vrtičke. Podatki iz EU namreč kažejo, da se je v letu 2004 kar 67.000 vrtičkarjev znašlo na urgenci. Beri naprej »

Za nastanek alergij ni kriv slab zrak (ter cvetenje dreves, trav in plevelov), temveč naš način življenja, ki je prežet s stresom. Stres poveča sproščanje histaminov, ki jim pripisujejo glavno vlogo pri razvoju alergijskih reakcij. Beri naprej »

Glede na seznam jedi, katerim naj bi se izogibali, da bi naš organizem ohranili čim bolj zdrav, lahko ugotovite, da je na tem seznamu precej tistih stvari, ki jih imamo najraje. Naš organizem proizvaja encime za prebavo in vsrkavanje hrane. Nekateri znanstveniki so celo mnenja, da naše telo ne proizvaja encimov, ki so potrebni za presnovo predelane hrane (tj. hrane, ki vsebuje veliko konzervansov). Beri naprej »

Preden stopimo v nov delovni teden, kratek slikovni test, da lahko preverite, kako dobro prepoznavate obraze. Da se nam ne bo kakšen ponedeljek zgodilo, da ne bomo več prepoznali svojih sodelavcev in sodelavk. Beri naprej »

V enem izmed časnikov ste lahko v preteklih dneh prebrali trditev, da alge proizvajajo naravne toksine - mikrocistin, ki škodi jetrom in je potencialno karcenogen. Nekatere alge le-ta toksin res proizvajajo, vendar v to skupino ne spadata zeleni algi Spirulina in Algea (Chlorella pyrenoidosa). Modrozelena alga, ki jo je možno kupiti tudi na našem tržišču, pripada rodu cianobakterij, se s tovrstnimi toksini brani pred vplivi iz okolja. Beri naprej »

Zaradi ton odpadkov, ki se kopičijo v Neaplju in okolici, je tam pridelano mleko okuženo z dioksinom. Dioksin je najnevarnejši toksin, ki se nalaga v našem telesu in ga ne moremo izločiti. Beri naprej »

Algea je zelo učinkovita pri odstranjevanju težkih kovin in pesticidov iz organizma. Številne raziskave potrjujejo, da je Algea odlična pomoč pri izločanju trdovratnih ogljikovodikov, težkih kovin (npr. živo srebro, kadmij, svinec), PCB-jev. Predvsem na Japonskem je središče zanimanja o algi povezano prav z njeno sposobnostjo razstrupljanja – na to, kako učinkovito izloča in nevtralizira strupene substance iz organizma. Beri naprej »

Z boljšim znanjem o uravnoteženi prehrani, ki temelji na starih izkušnjah, strokovnjaki lahko napovejo, kako si lahko izboljšamo kvaliteto življenja. Z novimi tehnologijami in hitrim razvojem, ki je prinašal entuziazem, smo ljudje začeli verjeti, da lahko s »kemijo« nadomeščamo sveže sadje in zelenjavo. Zdaj pa znanost ponovno potrjuje to, kar so naši dedki in babice vedeli že dalj časa. Zgolj z uživanjem nekaterih živil postanemo čili, krepki in zdravi. Izbrana živila in ustrezne pijače rešujejo npr. utrujenost, okužbe, črevesne in želodčne težav, bolečine v venah, potrtost, kožne bolezni, celo revmatična obolenja in nespečnost. Presenečeni smo, ko nam že en uravnotežen obrok lahko spremeni počutje. S kvalitetno hrano naše celice začnejo boljše delovati in tudi mi se počutimo bolje. Beri naprej »

Zdravje in bolezen izvirata iz naših clic. Naše telo je zgrajeno iz približno 73 tisoč milijard celic. Vsako celico v našem telesu moramo nahraniti in ji dati gradivo za obnovo in zaščito. To moramo početi 24 ur na dan - vse življenje. Človeški organizem vedno potrebuje snovi, vitamine in minerale v določenem medsebojnem razmerju. Zato je enostransko uživanje samo enega, ločenega vitamina ali minerala, s čimer porušimo razmerje, lahko celo škodljivo. Za naše zdravje in dobro počutje je pomembno, kakšna hranila uživamo in v kakšnih razmerjih so. Beri naprej »

Z argumenti smo že postregli in razložili potek dogodkov, ki privedejo do tega, da najverjetneje zbolimo, če nimamo urejene prebave. Morda samo še zelo zgovoren primer ženske iz Združenih držav Amerike. Pri njenih 54. letih so ji z hidroterapijo očistili stare zaloge fekalij. To ne bi bilo čisto nič nenavadnega, če... Beri naprej »

Praviloma se ne sprašujemo, če je naše blato toksično, ali ne. Razpravljanje o debelem črevesu je danes še vedno "tabu" tema in v uradni medicini eno izmed najbolj zanemarjenih področij. Razlika med normalnim in toksičnim blatom je velika, posledice te (verjetno največje) zaloge strupov v našem telesu pa precej pogubne. Lahko tudi to te mere, da je vprašanje čistosti črevesja, tudi vprašanje preživetja. Beri naprej »

Vsi poznamo zgornji rek. Je pa tudi res, da se naše zdravje začne (in lahko tudi konča) v našem želodcu in prebavilih. V našem črevesju živi namreč 400 različnih bakterijskih vrst, ki tvorijo zdravo in normalno mikrobno floro. Poudariti je potrebno, da te bakterije niso škodljive, saj iz črevesja ne prehajajo globlje v naše tkivo, ampak živijo z nami v sožitju. Za nas celo tvorijo nekatere vitamine (predvsem vitamin K) in sodelujejo pri absorbciji hranil. Prisotnost mikroorganizmov v normalni mikrobni flori preprečuje, da bi se v črevesno sluznico naselile bolezenske bakterije, ki povzročijo razvoj različnih okužb. Mikroorganizmi imajo pomembno vlogo tudi pri razvoju posameznikovega imunskega sistema. Beri naprej »

V današnjem prispevku se bomo posvetili študiji, ki so jo v ponedeljek objavili na Nizozemskem in verjetno odkriva nov pogled na zdravje. Zdrav način življenja predstavlja visoko vrednoto tudi v naši družbi. Omenjena študija navaja, da je za državo še vedno ceneje, če razvija programe, s katerimi kadilcem in ljudem s prekomerno težo pomaga do zdravega načina življenja, kot da ljudem pomaga ohranjati zdravje. Študija je zanimiva, še posebej zaradi tega, ker se vmes zdi, da so raziskovalci izgubili zdravo pamet. Pieter van Baal z Nizozemskega Državnega Inštituta za javno zdravje in okolje (Rijksinstituut voor Volksgezondheid en Milieu) namreč pravi, da je dražje skrbeti za zdrave ljudi, saj živijo dalj časa, hkrati pa dodaja, da je le-ta povezava logična. Dalj kot živimo, več stanemo zdravniški sistem. Beri naprej »

Včasih se nam zdi, da o zdravju poslušamo že na vsakem koraku. Starejši ko postajamo, pogosteje se o zdravju pogovarjamo s svojimi prijatelji in znanci. Da ni bi čakali na prve težave, lahko že danes preverite, koliko pravzaprav veste o zdravju otrok. Beri naprej »

Ali se spomnite, kdaj ste prvič slišali za dehidriranost? Verjetno ne, saj le-to ni bil pojem, s katerim bi se pogosto srečevali, ko smo odraščali. Zadnje čase pa se vedno več govori o tem, kako pomembno vlogo ima zadostna količina vode. V tem prispevku bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, koliko vode je dovolj in koliko vode je preveč. Beri naprej »

Nekaj dni novega leta je že za nami. Vse nore zabave in mali prekrški (tako tisti, ki se tičejo hrane in pijače, kot tisti, ko se nismo gibali) so že skoraj pozabljeni. Zdaj je napočil trenutek, da si vzamemo nekaj časa in razmislimo, kakšen bo načrt za 2008. Beri naprej »

Čas je, da tudi moški posvetijo pozornost ohranjanju zdravja, ne samo ženske. Ženske so v tem trenutku tiste, ki prevladujejo v trgovinah z zdravo hrano, pri prebiranju člankov in knjig o zdravju, in so na splošno tiste, ki v družini skrbijo za zdravje svojih partnerjev in otrok. Moškim primanjkuje poglobljenega znanja o zdravju in zdravih navadah prehranjevanja in so prav zaradi te svoje nevednosti tisti pristaši jedi kot so homogenizirane mlečne jedi, procesirano meso in rafinirane žitarice. Vendar pa se trendi zdaj spreminjajo: tudi moški postajajo vedno bolj osveščeni… Beri naprej »