Ekipa podjetja Carso vsem želi veliko zdravja in dobrega počutja. Tako se vam bodo lahko uresničile tudi vse ostale želje. Beri naprej »

Le 20 minut, ki jih zjutraj namenimo za izvajanje joge ali taj čija, lahko zmanjša stres, poveča umirjenost, okrepi imunsko obrambo, izboljša telesno gibčnost in zniža krvni tlak. Beri naprej »

Potrošniki moderne dobe, posebej pa otroci vse prepogosto kupujejo veliko različnih pijač, od sadnih sokov, nektarjev do brezalkoholnih osvežilnih pijač, kave, čaja, pa še drugih industrijsko narejenih energijskih pijač. Kava, čaj in ostali kola napitki vsebujejo metilksantine kot so kofein, teofilin in teobromin. Beri naprej »

Ameriška agencija za zaščito okolja (EPA) je ugotovila, da je v zadnjih petih letih več kot 20 odstotkov od okoli 55.000 sistemov za prečiščevanje pitne vode v ZDA kršilo določila zakona o čisti pitni vodi, ki je bil nazadnje dopolnjen leta 2004. To bodo počeli še naprej, saj je kazen doletela le šest odstotkov. Beri naprej »

Nemčija namerava prodati odvečne količine cepiva proti novi gripi, ki so posledica manjšega odziva Nemcev, kot so ga pričakovale tamkajšnje oblasti. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, naj bi odvečne nemške zaloge trenutno obsegale 2,2 milijona doz cepiva proti virusu A H1N1. Beri naprej »

Obstaja velika verjetnost, da kemična snov, ki jo proizvaja bakterija iz rodu Streptomyces in se nahaja v zemlji, uničuje živčne celice, proizvajalke dopamina. Osnovni vzrok Parkinsonove bolezni je prav hudo pomanjkanje tega živčnega prenašalca, ki med drugim skrbi tudi za to, da se normalno gibljemo. Beri naprej »

Celiakija je bolezen tankega črevesa, ki jo pri gensko dovzetnih posameznikih sproži uživanje glutena, osnovne beljakovine v pšenici. Ima jo okoli odstotek prebivalstva razvitega zahodnega sveta. Najpogostejša simptoma bolezni sta driska in hujšanje. Beri naprej »

Računalniška analiza zdravstvenih podatkov več kot 6000 Američank, zbranih na Centru za nadzor in preprečevanje bolezni, je opozorila na zelo velik porast kopičenja živega srebra pri ženskah, ki je posledica kronične izpostavljenosti anorganski obliki živega srebra. Beri naprej »

Splošno znano je, da se virusi (vključno z zloglasnim povzročiteljem nove gripe H1N1), bakterije in spore plesni in gliv najpogosteje širijo s kapljičnim prenosom, torej kihanjem ali kašljanjem. Manj znano je, kako daleč jih pri tem zanese. Strokovnjaki pravijo, da se večji delci ustalijo prej in v omejeni razdalji, najpogosteje do en meter od izvora. Beri naprej »

V davni preteklosti človek v odrasli dobi ni mogel prebaviti laktoze. To mu tudi ni bilo treba, saj kot poljedelec ali lovec ni pil mleka. Beri naprej »

Z raziskovalnega inštituta Johns Hopkins poročajo, da so odkrili način, kako je lahko bakterija, ki se nahaja v črevesju, povzročitelj raka na debelem črevesu. Gre za enterotoksično bakterijo Bacteroides fragilis, ki povzroča drisko in za katero je znano, da je sokrivec za nastanek želodčnih razjed in raka na želodcu. Podlaga za nastanek rakavih sprememb v debelem črevesu naj bi bilo kronično vnetje tkiva in okvara genskega materiala celic debelega črevesa, ki ju povzroči bakterija. Beri naprej »

Osnovno sporočilo dvajset let trajajoče raziskave na opicah vrste rhesus je preprosto: uživanje manj kalorične hrane je porok za dolgo in zdravo življenje. Opice, ki so ves čas trajanja raziskave prejemale hranilno, vendar nizkokalorično hrano, so v primerjavi s kontrolno skupino živali začele pozneje kazati znake staranja in nekaterih s starostjo povezanih bolezni, na primer srčno-žilnih. Beri naprej »

Znanstveniki so v laboratorijskih raziskavah krvi ugotovili, da imajo osebe s Parkinsonovo boleznijo v krvi bistveno višje vrednosti pesticida beta-HCH (heksaklorocikloheksan) kot zdravi ljudje ali tisti z Alzheimerjevo boleznijo. Beri naprej »

Spletna stran British Medical Journal je objavila poziv k enotnemu predpisovanju antibiotikov za zdravljenje bolezni dihal v Evropi, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju odpornosti na ta zdravila. Odpornost na antibiotike je postala globalni problem. Beri naprej »

Celiakija je danes štirikrat pogostejša kot pred 50 leti, poročajo strokovnjaki s klinike Mayo. Celiakijo naj bi imela že kar ena od 100 oseb. To je imunsko pogojena bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in nastane zaradi preobčutljivosti na gluten. Beri naprej »

Rezultati nove študije, opravljene v Nemčiji pokazale, da je lahko sadni sladkor, ki se nahaja v sadju in sadnih sokovih, razlog za prekomerno težo pri otrocih. Nemški strokovnjaki za prehrano na univerzi v Stuttgartu so namreč ugotovili, da so otroci izgubili kilograme, ko so v določenem obdobju zaužili manj fruktoze. Beri naprej »

Še pred nekaj leti smo se morali, če smo hoteli kupiti naravno, biološko pridelano hrano, odpraviti v redke trgovine z zdravimi živili. Danes je tako imenovano organsko hrano mogoče kupiti skoraj na vsakem koraku. Ker je biološko pridelana hrana običajno dva-do trikrat dražja od konvencionalno pridelane, se nekateri sprašujejo, ali je dražji nakup upravičen ali pa gre zgolj za še eno tržno manipulacijo. Beri naprej »

Algea zaradi svoje edinstvene sestave deluje tudi kot probiotik in tako pospešuje rast in razširjanje mlečno kislinskih bakterij. Te bakterije so za človekovo zdravje izrednega pomena, saj aktivirajo delovanje imunskega sistema. Beri naprej »

Otrokom ne bi smeli dajati zdravila tamiflu, opozarjajo britanski raziskovalci. Odkrili so namreč, da najmlajšim zdravilo proti gripi lahko bolj škodi kot koristi, saj povzroča slabost in nočne more. Beri naprej »

Že majhne koncentracije svinca v krvi v zgodnjem otroštvu so dovolj, da se pri otroku pojavi povečano tveganje za pojav povišanega krvnega tlaka pozneje v življenju. Beri naprej »

Zaradi rodovitne prsti je Centralna dolina postala središče kmetijske proizvodnje v Kaliforniji. Vendar pa bogat pridelek ni izključno posledica plodne zemlje. Pridelke, kot so krompir, fižol in paradižnik, pred rastlinskimi in živalskimi škodljivci že vrsto let varujeta fungicid maneb in herbicid parakvat. Znano je, da takšni pesticidi na živalskih modelih in celičnih kulturah sprožijo nevrodegenerativne procese, ki spominjajo na Parkinsonovo bolezen. Beri naprej »

Ta teden se začenjajo poletne počitnice. To je čas dolgih in brezskrbnih dni, ki jim poseben čar da tudi poletno sonce. Poskrbite za primerno zaščito, pazite pa tudi na to, da svojo kožo tudi globinsko zaščitite. Beri naprej »

Raziskava, v kateri so zajeli odrasle Američanov in merili vzorce njihovega urina, je pokazala povezanost z nekaterimi kroničnimi boleznimi. Znanstveniki so ugotovili, da je v urinu pri 90 odstotkih testiranih prisotna snov bisfenol A (BPA), ki povzroča kardiovaskularne bolezni, diabetes tipa 2 in nepravilne koncentracije jetrnih encimov. Beri naprej »

Vse več je dokazov, da mlečne formule z visoko vsebnostjo beljakovin za hranjenje dojenčkov prispevajo pomemben delež k hitrejši rasti oziroma pridobivanju telesne teže. Beri naprej »

Sveže sadje in zelenjava nedvomno koristita zdravju, žal pa sta v zadnjem času tudi vse pogostejši razlog za obisk zdravnika, ugotavljajo britanski epidemiologi. Beri naprej »

Dokazano je, da zelenjava ni le manj okusna, kot je bila v času naših babic, temveč vsebuje tudi bistveno manj hranil. Beri naprej »

Multivitaminski pripravki so najpogosteje uporabljana prehranska dopolnila. Zanje na splošno velja, da varujejo pred razvojem številnih bolezni, vključno z različnimi vrstami raka in koronarno boleznijo srca, vendar pa je znanstvenih dokazov o dolgoročnih pozitivnih učinkih na zdravje malo. Beri naprej »

Strokovnjaki z raziskovalnega inštituta Johns Hopkins poročajo o dramatičnem porastu pitja sladkih pijač med odraslimi osebami v zadnjih dveh desetletjih, zlasti v starostni skupini od 20 do 44 let. Beri naprej »

Sveže sadje in zelenjava nedvomno koristita zdravju, žal pa sta v zadnjem času tudi vse pogostejši razlog za obisk zdravnika, ugotavljajo britanski epidemiologi. Beri naprej »

V času ekonomske krize marsikdo varčuje tudi na račun zdravja. Vendar pa ne smemo pozabiti, da za zdrav način življenja sploh ni treba seči globoko v žep. Zakaj bi plačevali visoke zneske za članstvo v fitnes klubih, če se lahko vsak dan na primer zastonj odpravite na daljši sprehod. Beri naprej »

Znanstveniki s področja razvojne imunotoksikologije opozarjajo, da izpostavljenost okoljskim dejavnikom, kot so biološki materiali, zdravila, zdravstveni pripomočki, kemikalije in drugih vpliva na razvijajoči se imunski sistem ploda, dojenčka in majhnega otroka. Beri naprej »

B12 sodi med vitamine, ki jih telo potrebuje sicer v zelo majhni količini, a so ključni za nekatera telesna dogajanja, na primer tvorbo rdečih krvnih celic in deoksiribonukleinske kisline, genskega materiala naših celic, pomaga pa tudi ohranjati zdrave živčne celice. Beri naprej »

Raziskava strokovnjakov z ameriške univerze Brigham Young in harvardske fakultete za javno zdravje je pokazala, da se je v zadnjih nekaj desetletjih povprečna življenjska doba prebivalcev v 51 ameriških mestih povečala za skoraj tri leta, približno pet mesecev tega podaljšanja pa lahko pripišemo čistejšemu zraku. Beri naprej »

V primerjavi s svojimi vrstniki iz 1980-ih so današnji otroci bistveno bolj debeli, večino odvečnih kilogramov pa si naberejo že pred vstopom v šolo, opozarjajo britanski strokovnjaki. Beri naprej »

Po dolgoletnem opazovanju vzrokov, zakaj ljudje prihajajo k zdravnikom, in raziskovanju, so znanstveniki našli ključ do odgovora: zdravje se skriva v čistem črevesnem traktu. Večino bolezni, ki jih povzročajo toksini, v telo pride preko črevesja in se razširi v krvni obtok. Manjši del vstopi preko kože in dihanja. Vsi ti toksini, ki se kopičijo v našem telesu, pridejo iz zraka, hrane in vode in se “nalagajo“ v črevesju. Črevesje ni najbolj prijetna tema pogovora, sploh če pomislimo, kakšno funkcijo opravlja v našem telesu. Kljub temu, da opravlja “umazano“ delo, pa je njegova funkcija bistvenega pomena za naše zdravje. Bolj kot je umazano, več strupov se izloča v jetra in zaznavati začnemo različne težave (od bolečin do alergij in slabega počutje). Oslabljen je naš imunski sistem. In tako se znajdemo v začaranem krogu. Beri naprej »

Pogostost alergij na hrano je v zadnjih desetih letih bistveno porasla. Najpogostejše naj bi bile alergije na arašide in različne vrste drevesnih oreškov. Strokovnjaki pripisujejo visok porast številnim dejavnikom: vse pogostejšemu obedovanju zunaj doma, na primer v restavracijah tipa 'jej kolikor zmoreš', pretiravanju pri uživanju alergogenih živil, navzkrižnim alergijam z alergeni, ki jih ne zaužijemo, predelani hrani, dodajanju prehranskih beljakovin v diagnostična in terapevtska sredstva, pretirani skrbi za higieno, porodom s carskim rezom, uporabi antacidov in multivitaminov. Beri naprej »

Laboratorijske eksperimentalne študije danskih raziskovalcev nakazujejo, da so številni pesticidi, ki se trenutno uporabljajo v Evropski uniji, nevrotoksični in lahko škodljivo vplivajo na človeške možgane, čeprav proizvajalci zagotavljajo, da so povsem varni za človeka. Še posebej ranljivi so možgani zarodkov in otrok, saj se šele razvijajo. Beri naprej »

Raziskava o prisotnosti živega srebra v okolju, v kateri je sodelovalo 66 otrok z osnovne šole Idrija, je pokazala, da imajo idrijski osnovnošolci v gramu krvi povprečno 1,08 mg živega srebra. Njihovi sovrstniki v Žužemberku imajo na gram krvi 0,82 mg živega srebra, učenci ene izmed ljubljanskih osnovnih šol pa 1,01 mg. Beri naprej »

Prvi dan četrtega tedna v januarju naj bi bil najbolj depresiven dan leta, je v svoji raziskavi ugotovil neki velški psiholog. Letos je to 19. januar. Beri naprej »

Velik del prebivalstva skoraj 90 odstotkov svojega časa preživi v zaprtih prostorih. Strokovnjaki opozarjajo, da je v tem zraku dva do trikrat več onesnaževalcev kot v tistem zunaj, v nekaterih primerih so dokazali celo stokrat višje vrednosti. Beri naprej »

Že najmanjše stresne okoliščine lahko bistveno poslabšajo alergijsko reakcijo posameznika na nekatere najobičajnejše alergene. Celo več: stranski učinki stresa in tesnobe lahko alergijske težave povzročajo celo naslednji dan, ko jih človek najmanj pričakuje. Beri naprej »