Mobilni telefoni so kar osemnajstkrat gosteje prekriti z živimi bakterijami kakor tipke za izplakovanje školjke na moških straniščih. Po poročanju ene izmed britanskih revij za osveščanje potrošnikov so raziskovalci, ki so vzeli vzorce s 30 mobilnikov, na sedmih našli skrb vzbujajočo količino bakterij. Na enem celo toliko – med njimi tudi mikroskopski prebivalci človeškega črevesja – da so lastniku grozile resne prebavne motnje. Beri naprej »

Če je kozmetiki potekel rok trajanja, lahko resno ogrozi vaše zdravje. Komaj vsaka četrta ženska je pozorna rok uporabe šminke in drugih kozmetičnih preparatov, preostale pa izdelke uporabljajo tudi po izteku roka, je pokazala nedavna raziskava. Tako kot hrana je lahko tudi neustrezna kozmetika izjemno nevarna za zdravje. Beri naprej »

Določene tekočine za čiščenje plesni v gospodinjstvih, osvežilci zraka, sredstva proti žužkom in nekatera druga pršila lahko, če jih uporabljamo pogosto, podvojijo možnosti za nastanek raka na dojkah, so opozorili znanstveniki. Beri naprej »

Danes skoraj vsi, še posebej pa najstniki prepogosto kupujemo veliko različnih pijač, od sadnih sokov, nektarjev do brezalkoholnih osvežilnih pijač, kave, čaja in drugih industrijsko narejenih energijskih pijač. Kava, čaj in ostali kola napitki vsebujejo metilksantine kot so kofein, teofilin in teobromin. Beri naprej »

Britanski državni inštitut za zdravje (Nice) je predstavil smernice, kako preprečiti veliko število smrti, ki so posledica prevelikega uživanja hitre hrane. Več kot 40.000 Britancev letno umre samo zaradi načina prehranjevanja, ki vključuje preveč soli in maščob. Beri naprej »

Izpostavljenost fenolom, ftalatom in fitoestrogenom lahko privede do motenj v pubertetnem razvoju deklic, opozarjajo strokovnjaki ameriškega medicinskega središča Mount Sinai. Beri naprej »

Jemanje sintetičnih vitaminov nima koristnega vpliva na zdravje, ampak ga lahko resno ogrozi, kaže raziskava mednarodne znanstvene skupine. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 250 tisoč ljudi, so spremljali vpliv jemanja sintetičnih vitaminov A, E in C ter betakarotena in selena. Beri naprej »

Nekateri otroci imajo sladek okus raje kot drugi. Vendar ne samo zato, ker je sladko okusno, temveč zato, ker se zaradi uživanja sladkega bolje počutijo. V zadnji raziskavi so določali nagnjenost k saharozi pri 198 otrocih, starih od pet do deset let. Beri naprej »

Znana ameriška dietetičarka trdi, da McDonaldsov obrok hitre hrane za otroke niti po letu dni ni postal plesniv, temveč je ohranil podobno obliko in barvo, kot jo je imel na dan nakupa. Beri naprej »

Poraba energijskih napitkov strmo narašča, tudi v Sloveniji. Nekateri strokovnjaki menijo, da energijski napitki pri zagotavljanju budnosti pomagajo le, če uživamo manjše količine. Na dan naj ne bi spili več kot tri pločevinke. Beri naprej »

Že drugo leto zapored so slovenski farmacevti Algeo izbrali za najboljši proizvod, s katerim lahko očistimo naše telo. Algea je farmacevte ponovno prepričala z enkratno sposobnostjo direktne vezave strupenih snovi na svojo celično steno in neposrednega odvajanja strupov iz našega telesa. Beri naprej »

Raziskava kalifornijske univerze UCLA je razkrila mehanizem medsebojnega vplivanja genov in okoljskih dejavnikov, katerega posledica je tveganje za različne bolezni. Rak, sladkorna bolezen in koronarna bolezen srca nimajo vzrokov le v genskem zapisu, tudi življenjske okoliščine pomembno odločajo o tem, ali se bodo določene lastnosti izrazile ali ne. Beri naprej »

Otroci, mlajši od pet let, bodo po letu 2010 malce višji, vendar vsekakor debelejši kot njihovi vrstniki pred desetimi leti, sporočajo izsledki francoske nacionalne preiskave. Beri naprej »

Znanstveniki so potrdili, da posameznik lahko, tako kot s kokainom ali heroinom, postane zasvojen z mastno, visokokalorično hrano. Raziskava, ki so jo izvedli na podganah, je pokazala, da sčasoma postanejo zasvojene z mastno prehrano. Beri naprej »

Strokovnjaki so že nekaj časa sumili, da je koncentracija perflourooktanoidne kisline (PFOA) v krvi povezana z okvaro ščitnice, najnovejša raziskava pa je to potrdila. Beri naprej »

V študiji, ki so jo izvedli na Univerzi v Padovi, so ugotovili, da se moški spolni organ krči. Penis v uplahnjenem stanju se je v nekaj več kot pol stoletja zmanjšal skoraj za centimeter. Beri naprej »

Dolgotrajno izpostavljanje soncu povzroča fizične in strukturne okvare kože. Za razliko od normalnega staranja kože, za katerega je značilen pojav drobnih kožnih gub in kožnih rašč, je fotostaranje (pospešeno staranje zaradi izpostavljanja soncu) povezano z globokimi gubami, večjim številom melanocitnih pigmentnih znamenj, odsotnostjo pigmenta, razširjenimi krvnimi žilami na obrazu in velikim tveganjem za nastanek kožnega raka. Beri naprej »

Mladi odrasli z višjo ravnijo svinca v krvi imajo večjo verjetnost, da zbolijo za depresijo in panično motnjo, čeprav so izpostavljeni takšnim koncentracijam svinca, ki sicer veljajo za varne. Beri naprej »

Z bisfenolom sem pogosto (vsak dan) srečujemo prav vsi. Bisfenol A je spojina, ki se nahaja v številnih izdelkih iz trde plastike: ovitkih za zgoščenke, sončnih očalih, stekleničkah za dojenčke, igračah, konzervah, kulijih itd. Beri naprej »

Raziskava, ki so jo opravili ameriški znanstveniki in objavili v International Journal of Andrology, je znova dokazala škodljivost ftalatov. Gre za hlapne tekočine, ki jih dodajajo plastičnim masam, da povečajo njihovo gibljivost. Beri naprej »

Kamorkoli gredo ljudje, gredo tudi mikrobi. Znanstveniki opozarjajo, da so mikroorganizmi človekovi spremljevalci tudi med poleti v vesolje, kar ima za astronavte lahko dvojne posledice: sam polet oslabi imunski sistem, obenem pa močno okrepi virulenco in razrast mikrobov. Beri naprej »

Potrošniki moderne dobe, posebej pa otroci vse prepogosto kupujejo veliko različnih pijač, od sadnih sokov, nektarjev do brezalkoholnih osvežilnih pijač, kave, čaja, pa še drugih industrijsko narejenih energijskih pijač. Kava, čaj in ostali kola napitki vsebujejo metilksantine kot so kofein, teofilin in teobromin. Beri naprej »

Ameriška agencija za zaščito okolja (EPA) je ugotovila, da je v zadnjih petih letih več kot 20 odstotkov od okoli 55.000 sistemov za prečiščevanje pitne vode v ZDA kršilo določila zakona o čisti pitni vodi, ki je bil nazadnje dopolnjen leta 2004. To bodo počeli še naprej, saj je kazen doletela le šest odstotkov. Beri naprej »

Nemčija namerava prodati odvečne količine cepiva proti novi gripi, ki so posledica manjšega odziva Nemcev, kot so ga pričakovale tamkajšnje oblasti. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, naj bi odvečne nemške zaloge trenutno obsegale 2,2 milijona doz cepiva proti virusu A H1N1. Beri naprej »

Obstaja velika verjetnost, da kemična snov, ki jo proizvaja bakterija iz rodu Streptomyces in se nahaja v zemlji, uničuje živčne celice, proizvajalke dopamina. Osnovni vzrok Parkinsonove bolezni je prav hudo pomanjkanje tega živčnega prenašalca, ki med drugim skrbi tudi za to, da se normalno gibljemo. Beri naprej »

Celiakija je bolezen tankega črevesa, ki jo pri gensko dovzetnih posameznikih sproži uživanje glutena, osnovne beljakovine v pšenici. Ima jo okoli odstotek prebivalstva razvitega zahodnega sveta. Najpogostejša simptoma bolezni sta driska in hujšanje. Beri naprej »

Računalniška analiza zdravstvenih podatkov več kot 6000 Američank, zbranih na Centru za nadzor in preprečevanje bolezni, je opozorila na zelo velik porast kopičenja živega srebra pri ženskah, ki je posledica kronične izpostavljenosti anorganski obliki živega srebra. Beri naprej »

Splošno znano je, da se virusi (vključno z zloglasnim povzročiteljem nove gripe H1N1), bakterije in spore plesni in gliv najpogosteje širijo s kapljičnim prenosom, torej kihanjem ali kašljanjem. Manj znano je, kako daleč jih pri tem zanese. Strokovnjaki pravijo, da se večji delci ustalijo prej in v omejeni razdalji, najpogosteje do en meter od izvora. Beri naprej »

V davni preteklosti človek v odrasli dobi ni mogel prebaviti laktoze. To mu tudi ni bilo treba, saj kot poljedelec ali lovec ni pil mleka. Beri naprej »

Z raziskovalnega inštituta Johns Hopkins poročajo, da so odkrili način, kako je lahko bakterija, ki se nahaja v črevesju, povzročitelj raka na debelem črevesu. Gre za enterotoksično bakterijo Bacteroides fragilis, ki povzroča drisko in za katero je znano, da je sokrivec za nastanek želodčnih razjed in raka na želodcu. Podlaga za nastanek rakavih sprememb v debelem črevesu naj bi bilo kronično vnetje tkiva in okvara genskega materiala celic debelega črevesa, ki ju povzroči bakterija. Beri naprej »

Osnovno sporočilo dvajset let trajajoče raziskave na opicah vrste rhesus je preprosto: uživanje manj kalorične hrane je porok za dolgo in zdravo življenje. Opice, ki so ves čas trajanja raziskave prejemale hranilno, vendar nizkokalorično hrano, so v primerjavi s kontrolno skupino živali začele pozneje kazati znake staranja in nekaterih s starostjo povezanih bolezni, na primer srčno-žilnih. Beri naprej »

Znanstveniki so v laboratorijskih raziskavah krvi ugotovili, da imajo osebe s Parkinsonovo boleznijo v krvi bistveno višje vrednosti pesticida beta-HCH (heksaklorocikloheksan) kot zdravi ljudje ali tisti z Alzheimerjevo boleznijo. Beri naprej »

Spletna stran British Medical Journal je objavila poziv k enotnemu predpisovanju antibiotikov za zdravljenje bolezni dihal v Evropi, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju odpornosti na ta zdravila. Odpornost na antibiotike je postala globalni problem. Beri naprej »

Celiakija je danes štirikrat pogostejša kot pred 50 leti, poročajo strokovnjaki s klinike Mayo. Celiakijo naj bi imela že kar ena od 100 oseb. To je imunsko pogojena bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in nastane zaradi preobčutljivosti na gluten. Beri naprej »

Rezultati nove študije, opravljene v Nemčiji pokazale, da je lahko sadni sladkor, ki se nahaja v sadju in sadnih sokovih, razlog za prekomerno težo pri otrocih. Nemški strokovnjaki za prehrano na univerzi v Stuttgartu so namreč ugotovili, da so otroci izgubili kilograme, ko so v določenem obdobju zaužili manj fruktoze. Beri naprej »

Že majhne koncentracije svinca v krvi v zgodnjem otroštvu so dovolj, da se pri otroku pojavi povečano tveganje za pojav povišanega krvnega tlaka pozneje v življenju. Beri naprej »

Zaradi rodovitne prsti je Centralna dolina postala središče kmetijske proizvodnje v Kaliforniji. Vendar pa bogat pridelek ni izključno posledica plodne zemlje. Pridelke, kot so krompir, fižol in paradižnik, pred rastlinskimi in živalskimi škodljivci že vrsto let varujeta fungicid maneb in herbicid parakvat. Znano je, da takšni pesticidi na živalskih modelih in celičnih kulturah sprožijo nevrodegenerativne procese, ki spominjajo na Parkinsonovo bolezen. Beri naprej »

Raziskava, v kateri so zajeli odrasle Američanov in merili vzorce njihovega urina, je pokazala povezanost z nekaterimi kroničnimi boleznimi. Znanstveniki so ugotovili, da je v urinu pri 90 odstotkih testiranih prisotna snov bisfenol A (BPA), ki povzroča kardiovaskularne bolezni, diabetes tipa 2 in nepravilne koncentracije jetrnih encimov. Beri naprej »

Dokazano je, da zelenjava ni le manj okusna, kot je bila v času naših babic, temveč vsebuje tudi bistveno manj hranil. Beri naprej »

Multivitaminski pripravki so najpogosteje uporabljana prehranska dopolnila. Zanje na splošno velja, da varujejo pred razvojem številnih bolezni, vključno z različnimi vrstami raka in koronarno boleznijo srca, vendar pa je znanstvenih dokazov o dolgoročnih pozitivnih učinkih na zdravje malo. Beri naprej »

Znanstveniki s področja razvojne imunotoksikologije opozarjajo, da izpostavljenost okoljskim dejavnikom, kot so biološki materiali, zdravila, zdravstveni pripomočki, kemikalije in drugih vpliva na razvijajoči se imunski sistem ploda, dojenčka in majhnega otroka. Beri naprej »

B12 sodi med vitamine, ki jih telo potrebuje sicer v zelo majhni količini, a so ključni za nekatera telesna dogajanja, na primer tvorbo rdečih krvnih celic in deoksiribonukleinske kisline, genskega materiala naših celic, pomaga pa tudi ohranjati zdrave živčne celice. Beri naprej »

Raziskava strokovnjakov z ameriške univerze Brigham Young in harvardske fakultete za javno zdravje je pokazala, da se je v zadnjih nekaj desetletjih povprečna življenjska doba prebivalcev v 51 ameriških mestih povečala za skoraj tri leta, približno pet mesecev tega podaljšanja pa lahko pripišemo čistejšemu zraku. Beri naprej »

Pogostost alergij na hrano je v zadnjih desetih letih bistveno porasla. Najpogostejše naj bi bile alergije na arašide in različne vrste drevesnih oreškov. Strokovnjaki pripisujejo visok porast številnim dejavnikom: vse pogostejšemu obedovanju zunaj doma, na primer v restavracijah tipa 'jej kolikor zmoreš', pretiravanju pri uživanju alergogenih živil, navzkrižnim alergijam z alergeni, ki jih ne zaužijemo, predelani hrani, dodajanju prehranskih beljakovin v diagnostična in terapevtska sredstva, pretirani skrbi za higieno, porodom s carskim rezom, uporabi antacidov in multivitaminov. Beri naprej »

Laboratorijske eksperimentalne študije danskih raziskovalcev nakazujejo, da so številni pesticidi, ki se trenutno uporabljajo v Evropski uniji, nevrotoksični in lahko škodljivo vplivajo na človeške možgane, čeprav proizvajalci zagotavljajo, da so povsem varni za človeka. Še posebej ranljivi so možgani zarodkov in otrok, saj se šele razvijajo. Beri naprej »

Raziskava o prisotnosti živega srebra v okolju, v kateri je sodelovalo 66 otrok z osnovne šole Idrija, je pokazala, da imajo idrijski osnovnošolci v gramu krvi povprečno 1,08 mg živega srebra. Njihovi sovrstniki v Žužemberku imajo na gram krvi 0,82 mg živega srebra, učenci ene izmed ljubljanskih osnovnih šol pa 1,01 mg. Beri naprej »

Prvi dan četrtega tedna v januarju naj bi bil najbolj depresiven dan leta, je v svoji raziskavi ugotovil neki velški psiholog. Letos je to 19. januar. Beri naprej »

Velik del prebivalstva skoraj 90 odstotkov svojega časa preživi v zaprtih prostorih. Strokovnjaki opozarjajo, da je v tem zraku dva do trikrat več onesnaževalcev kot v tistem zunaj, v nekaterih primerih so dokazali celo stokrat višje vrednosti. Beri naprej »

Že najmanjše stresne okoliščine lahko bistveno poslabšajo alergijsko reakcijo posameznika na nekatere najobičajnejše alergene. Celo več: stranski učinki stresa in tesnobe lahko alergijske težave povzročajo celo naslednji dan, ko jih človek najmanj pričakuje. Beri naprej »

Zadnje čase svetovna statistika beleži, da se rodi vedno manj fantkov kot deklic. Znanstvenike zanima, kako resen je omenjeni trend. S posebno projekcijsko metodo so ugotovili, da je v Ameriki od leta 1970 do leta 2000 “zmanjkalo“ kar 262.000 fantkov. Podoben trend se dogaja tudi v Kanadi. Beri naprej »

Skupen družinski obed je zaradi hitrega načina življenja v marsikateri družini le še prijeten spomin. Žal se številni sodobni starši ne zavedajo, kakšne prednosti prinaša redno druženje za skupno mizo. Beri naprej »

Čeprav je FDA bisfenol A razlasila za varno snov, nova študija to kemikalijo povezuje s povečanim tveganjem za nastanek srčnih bolezni, sladkorne bolezni in poškodb jeter. Beri naprej »

Izpostavljenost strupenim kovinam – svincu, živemu srebru in arzenu – v lastnem domu? Res, to ni nič nenavadnega. Strupene kovine na nas prežijo v najrazličnejših oblikah, od glaziranih lončenih posod do zeliščnih pripravkov. Beri naprej »

Raziskovalna skupina iz ameriške zvezne države Virginia je opravila nadvse zanimiv poskus z rinovirusom, ki povzroča več kot polovico vseh prehladnih obolenj. Nekaj prehlajenih prostovoljcev so čez noč zaprli v hotelske sobe, kjer so se morali zadrževati pet ur pred spanjem ter dve uri po njem. Beri naprej »

Preden boste naslednjič želeli zavreči prezrelo grozdje ali nagnite jagode, se spomnite na naslednje: belgijski znanstveniki poročajo, da sadje in zelenjava še nekaj dni po nakupu ne izgubita antioksidantov, niti takrat ne, ko se že kažejo prvi znaki gnitja. Beri naprej »

Vsakodnevno izpostavljanje različnim virom onesnaženosti (kot je npr. promet) povečuje možnost za razvoj različnih alergij za kar 50% kaže študija Nemškega raziskovalnega centra za okolje in zdravje. »Našli smo konsistentno povezavo med razdaljo do glavne ceste in alergijami.«, poroča glavni raziskovalec Joachim Heinrich. Otroci, ki živijo bližje kot 50 metrov od zelo obremenjenih cest, imajo večjo možnost za razvoj alergij, kot otroci, ki živijo stran od prometnih cest. Beri naprej »

Svetovna zdravstvena organizacija je objavila seznam vzrokov smrti in najpogostejših bolezni, zaradi katerih bomo predvidoma umirali in obolevali v letu 2030. Scenarij zbuja skrb, vendar ima tudi nekaj svetlih točk. Za aidsom naj bi umrlo še enkrat več ljudi kot danes, zato pa naj bi cigarete terjale pol manj življenj kot danes. Beri naprej »

Po več kot 43.000 opravljenih testih sadja in zelenjave je ameriška okoljevarstvena skupina EWG sestavila seznam 12 najbolj 'umazanih' (onesnaženih s pesticidi) in 12 najbolj 'čistih' vrst sadja in zelenjave. Beri naprej »

Izpostavljenost ploda ali majhnega otroka strupenim snovem iz okolja lahko povzroči možganske okvare in vodi v nevrorazvojne motnje, kot so avtizem, sindrom pomanjkanja pozornosti in duševna zaostalost. Za zdaj je bilo opravljenih malo raziskav za odkrivanje tistih posamičnih kemičnih snovi, ki preprečujejo normalno zorenje možganov. Beri naprej »

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je sprožila kampanjo, s katero želi opozoriti na potrebo, da bi imeli vsi otroci, mlajši od 15 let, boljši dostop do zdravil, primernih njihovi starosti. Beri naprej »

Ameriški znanstveniki predlagajo, da bi morali proizvajalci na pločevinkah z energetskimi napitki navesti vse posledice za zdravje, ki nastanejo ob uživanju. Beri naprej »

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bilo več kot 30 odstotkov primerov bolezni otrok po vsem svetu posledica različnih oblik onesnaženja okolja. Vse več je dokazov, da povečano tveganje za določene bolezni v odrasli dobi, na primer kronične bolezni dihal, raka ali bolezni srca, deloma izvira prav iz izpostavljenosti kemičnim onesnaževalcem v otroštvu. Beri naprej »

Še posebej otroci premalokrat posegajo po vodi in vse prepogosto po drugih vrstah pijač, kot so nektarji, negazirane in gazirane aromatizirane brezalkoholne pijače ter aromatizirani čaji, so nedavno opozorili na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Beri naprej »

Ko novorojenček ob rojstvu prvič zadiha, je že »zastrupljen« s številnimi kemikalijami, kažejo izsledki različnih raziskav s področja zdravja in dobrega počutja. V zadnjem času različne zdravstvene organizacije vedno pogosteje opozarjajo in osveščajo o različnih kemikalijah in strupih, ki so prisotni v našem okolju (npr. dodatki v hrani, proizvodi za osebno nego, čistila ipd.). Beri naprej »

Ker se je šola ponovna začela, s tem pa tudi učenje in večji psihični kot tudi fizični napori. Če si želite, da bi se vaš otrok v tem šolskem letu bolje odrezal, potem je skoraj nujno, da se čim več giblje in zdravo prehranjuje. Glavno sporočilo raziskav, ki povezujejo fizično aktivnost in učni uspeh, je namreč omenjena povezava med gibanjem in učenjem. V aktualni študiji so ugotovili, da so se učenci srednjih šol, ki so bili najbolje fizično pripravljeni, tudi boljše odrezali v šolskih klopeh. Beri naprej »

Če bi iz našega planeta danes izginile vse umetne dišave, s katerimi poskrbimo, da doma in v avtu prijetno diši, bi bil naš zrak že jutri veliko čistejši. Nekateri proizvajalci se zavedajo, da določeni ljudje postajajo vse bolj pozorni na to, da so takšne dišave nezdrave (npr. odišavljen toaletni papir ipd.) in zaradi tega izdelujejo neparfumirane proizvode. Vendar je pri teh proizvodih potrebno biti pozoren, saj napis neparfumiran pomeni, da so uporabili različne dišave, da so prekrili osnovno dišavo. Umetne dišave so dišave, ki jih ne najdemo v naravi. Seveda diši kot vrtnica, jabolko ali vanilija, ampak za tak vonj ne uporabijo nobene sestavine iz sadja. Beri naprej »

Reklame za hrano in pijačo, ki so namenjene otrokom, se ne pojavljajo samo na televizijskih zaslonih. Gre za več kot le-to: marketinške strategije, kje »ujeti« najmlajše, vsebujejo tudi promocije na prodajnih mestih, različne nagrade, ki jih lahko dobijo na spletnih straneh in igre, ki jih lahko igrajo skupaj s svojimi prijatelji (prav tako na spletnih straneh). Beri naprej »

Algei, ki je že vrsto let med najbolj priljubljenimi prehranskimi dopolnili, bomo kmalu dodali še nov proizvod. Da bi le-ta resnično lahko bil "na kožo" pisan predvsem vam, vas vabimo k polurnem sodelovanju. Beri naprej »

Nekateri raziskovalci že kar nekaj časa opozarjajo na nevarnost oziroma varnost različnih plastik, s katerimi se srečujemo prav vsak dan. Ko se plastika stara oziroma ko je izpostavljena vročini, lahko sprošča posamezne elemente, iz katerih je narejena. Najbolj nevarni so bisfenoli (oziroma BPA), ki plastiko naredijo močnejšo. Beri naprej »

FDA oziroma ameriški vladni urad za zdravila in prehrano, ki deluje pod okriljem ameriškega ministrstva za zdravje, je končno potrdilo in priznalo, da metalne zalivke, ki vsebujejo živo srebro, resno ogrožajo zdravje. Zalivke z živim srebrom so najbolj nevarne nosečnicam in njihovim zarodkom. Beri naprej »

Prejšnji ponedeljek je javnost presenetilo kontroverzno priporočilo Ameriškega združenja za pediatrijo, da naj zdravniki določenim otrokom že od drugega leta starosti preverjajo raven holesterola, od osmega leta pa jim lahko predpišejo tudi t.i. statine. S tem bi lahko zmanjšali oziroma preprečili bolezni srca in ožilja v odraslosti. Prej je Združenje predpisovanje statinov dovolilo le otrokom starejšim od 10 let, pod pogojem, da v šestih do dvanajstih mesecih niso uspeli shujšati. Beri naprej »

Ženske, ki pojedo veliko sadja in zelenjave, stročnic in polnozrnatih žitaric lahko preživijo tiste ženske, ki se prehranjujejo bolj običajno in ne pazijo na kvaliteto svoje prehrane. V študiji, ki jo je izvedla Univerza Harvard, je sodelovalo 72.000 ameriških žensk. Ugotovili so, da imajo ženske, ki uživajo zdravo hrano kar 17 odstotkov več možnosti, da živijo vsaj 18 let dalj. Beri naprej »

Polovica žensk v nosečnosti trpi za zaprtjem. Splošno znano je, da je zaprtje v nosečnosti zelo pogost pojav, toda raziskav, ki bi ponudile točne številke, kakšna je dejanska pojavnost, je bilo doslej zelo malo. V najnovejši razsikavi so sodelovale 103 nosečnice. Rezultati so zanimivi. Beri naprej »

Čeprav smo vitki, to še ne pomeni, da smo se povsem izognili tveganju pred sladkorno boleznijo in določenimi srčnimi boleznimi, trdi dr. Louis Teichholz, vodja kardiološkega oddelka v bolnišnici v New Jersey-u. Beri naprej »

Nevarnosti in tveganja visokega krvnega pritiska so nam dobro znana. Novejše študije kažejo, da je prav rutinsko merjenje krvnega pritiska pri zdravniškem pregledu še vedno šibka točka in da nizek odstotek hipertenzijskih bolnikov tudi dejansko dosega načrtovano nižanje krvnega pritiska po tem, ko zdravniki diagnosticira težavo in predpiše ustrezno zdravljenje. Raziskavo, kako učinkoviti so zdravniki pri rednem spremljanju krvnega pritiska, je izvedla Univerza Stanford iz Združenih držav Amerike. Izsledke raziskave pa so objavili v majski številki revije Hypertension. Beri naprej »

Pranje sadja in zelenjave zmanjša možnost zastrupitve. Nove študije dokazujejo, da samo pranje morda niti več ne zadostuje. Določeni mikrobi, ki povzročajo različne bolezni, se namreč spretno izognejo tudi trdovratnejšemu pranju sadja in zelenjave – tudi če sadje in zelenjavo operemo s čistilnim sredstvom. Beri naprej »

Otroci, ki se bolj zdravo prehranjujejo, so po ugotovitvah kanadske raziskave, tudi bolj uspešni v šoli. Beri naprej »

Preden stopimo v nov delovni teden, kratek slikovni test, da lahko preverite, kako dobro prepoznavate obraze. Da se nam ne bo kakšen ponedeljek zgodilo, da ne bomo več prepoznali svojih sodelavcev in sodelavk. Beri naprej »

V enem izmed časnikov ste lahko v preteklih dneh prebrali trditev, da alge proizvajajo naravne toksine - mikrocistin, ki škodi jetrom in je potencialno karcenogen. Nekatere alge le-ta toksin res proizvajajo, vendar v to skupino ne spadata zeleni algi Spirulina in Algea (Chlorella pyrenoidosa). Modrozelena alga, ki jo je možno kupiti tudi na našem tržišču, pripada rodu cianobakterij, se s tovrstnimi toksini brani pred vplivi iz okolja. Beri naprej »

Zaradi ton odpadkov, ki se kopičijo v Neaplju in okolici, je tam pridelano mleko okuženo z dioksinom. Dioksin je najnevarnejši toksin, ki se nalaga v našem telesu in ga ne moremo izločiti. Beri naprej »

Algea je zelo učinkovita pri odstranjevanju težkih kovin in pesticidov iz organizma. Številne raziskave potrjujejo, da je Algea odlična pomoč pri izločanju trdovratnih ogljikovodikov, težkih kovin (npr. živo srebro, kadmij, svinec), PCB-jev. Predvsem na Japonskem je središče zanimanja o algi povezano prav z njeno sposobnostjo razstrupljanja – na to, kako učinkovito izloča in nevtralizira strupene substance iz organizma. Beri naprej »

Z boljšim znanjem o uravnoteženi prehrani, ki temelji na starih izkušnjah, strokovnjaki lahko napovejo, kako si lahko izboljšamo kvaliteto življenja. Z novimi tehnologijami in hitrim razvojem, ki je prinašal entuziazem, smo ljudje začeli verjeti, da lahko s »kemijo« nadomeščamo sveže sadje in zelenjavo. Zdaj pa znanost ponovno potrjuje to, kar so naši dedki in babice vedeli že dalj časa. Zgolj z uživanjem nekaterih živil postanemo čili, krepki in zdravi. Izbrana živila in ustrezne pijače rešujejo npr. utrujenost, okužbe, črevesne in želodčne težav, bolečine v venah, potrtost, kožne bolezni, celo revmatična obolenja in nespečnost. Presenečeni smo, ko nam že en uravnotežen obrok lahko spremeni počutje. S kvalitetno hrano naše celice začnejo boljše delovati in tudi mi se počutimo bolje. Beri naprej »

V današnjem prispevku se bomo posvetili študiji, ki so jo v ponedeljek objavili na Nizozemskem in verjetno odkriva nov pogled na zdravje. Zdrav način življenja predstavlja visoko vrednoto tudi v naši družbi. Omenjena študija navaja, da je za državo še vedno ceneje, če razvija programe, s katerimi kadilcem in ljudem s prekomerno težo pomaga do zdravega načina življenja, kot da ljudem pomaga ohranjati zdravje. Študija je zanimiva, še posebej zaradi tega, ker se vmes zdi, da so raziskovalci izgubili zdravo pamet. Pieter van Baal z Nizozemskega Državnega Inštituta za javno zdravje in okolje (Rijksinstituut voor Volksgezondheid en Milieu) namreč pravi, da je dražje skrbeti za zdrave ljudi, saj živijo dalj časa, hkrati pa dodaja, da je le-ta povezava logična. Dalj kot živimo, več stanemo zdravniški sistem. Beri naprej »

Včasih se nam zdi, da o zdravju poslušamo že na vsakem koraku. Starejši ko postajamo, pogosteje se o zdravju pogovarjamo s svojimi prijatelji in znanci. Da ni bi čakali na prve težave, lahko že danes preverite, koliko pravzaprav veste o zdravju otrok. Beri naprej »

Glede na obširno raziskavo, ki jo je opravila neko ameriško analitično podjetje, se bodo zahteve po superhrani in eksotičnem sadju do leta 2011, v primerjavi z letom 2001, podvojile. Povečano povpraševanje je posledica zavedanja, koliko je hrana, ki jo vnesemo v organizem, tudi dejansko hranljiva. Povprečnega Evropejca (in seveda tudi Američana) vedno bolj zanima, kakšna hranila vnese v svoje telo. Beri naprej »

Tanja Kašlik razkriva, kako so jeza, veselje in spanje pravzaprav kemijski procesi. Vse, kar se dogaja v naši duševnosti, je kemijski proces. Znanstveniki so ugotovili, da so pri kemijskih procesih v organizmu odločilne tri sestavine: flour, ogljik in fosfor. Najpomembnejši element za življenje je ogljik, ki ga lahko najdemo v loščilu za čevlje in tudi v diamantu. Beri naprej »

Sezonska čustvena motnja (SAD) se začne z jesenskim časom. Če vaše razpoloženje, nivo energije in motivacija začnejo upadati v novembru, in v aprilu ponovno začutite več življenja in veselja, potem imate lahko sezonsko čustveno motnjo (SAD). Beri naprej »

Že prejšnji teden smo se posvetili Crohnovo bolezni in kakšne težave lahko povzroča. Nove raziskave potrjujejo povezavo med nepravilnim prehranjevanjem v zgodnjem otroštvu in povečanim tveganjem za razvoj Crohnove bolezni v odraslosti. Otroci, ki ne zaužijejo pravilnega razmerja maščobnih kislin, sadja in zelenjave, so izpostavljeni višjemu tveganju za razvoj Crohnove bolezni. Dokončni razlog, zaradi česa sploh prihaja do vnetja prebavnega trakta, kljub vsemu še vedno ostaja nepojasnjen. Beri naprej »

Lažja telovadba, ki ni prenaporna za telo, kot je hoja, pozitivno vpliva na posameznike, ki se srečujejo s kroničninim vnetjem prebavil – Crohnovo boleznijo. Crohnova bolezen je kronična vnetna bolezen, ki lahko prizadene katerikoli del prebavnega trakta. Najpogosteje je vnet končni del tankega črevesa, ki prehaja v debelo črevo. Beri naprej »

Kadar jemljemo zdravila, je dobro vedeti, da živila, ki jih zaužijemo, lahko pozitivno ali negativno vplivajo na njihovo delovanje. Medsebojno delovanje zdravil in hrane je pri vsakem posamezniku drugačno. Zdravila, ki jih uživamo v obliki kapsul, tablet ali sirupa, potujejo skozi želodec in nato preko sluznice tankega črevesa naprej v kri. Zdravilna učinkovina iz zdravila preide v jetra, kjer poteka končna razgradnja. Spojine, ki tam nastanejo, potujejo v različne dele telesa. Hrana, ki jo zaužijemo, potuje po enaki poti kot zdravila, zato lahko pride do medsebojnega učinkovanja. V navodilih za jemanje zdravila boste zato zasledili navodilo o jemanju zdravila pred obrokom, po obroku ali na tešče. Beri naprej »

Zadnja študija, ki so jo izvedli na Harvard School of Public Health, dokazuje, kako vitamin E in C pomembno vplivata na zniževanje številnih kardiovaskularnih bolezni. Študija je bila objavljena 13. avgusta 2007 v zadnji številki Archives of International Medicine. Beri naprej »

Če se vaši prijatelji ali družinski člani zredijo, potem je verjetnost, da se boste zredili tudi vi, višja. Vsaj tako kažejo rezultati zadnje študije, kjer so se ukvarjali z vprašanjem, če je debelost družbeno nalezljiva in če debelost lahko »prehaja« iz ene osebe na drugo. V raziskavi so ugotovili, da je slednje res tudi v primeru, če vaša družina živi daleč stran od vas. Družbene vezi igrajo vsaj tako pomembno vlogo kot genska zasnova. Beri naprej »

Narava je za nas poskrbela tako, da v svežem sadju in zelenjavi najdemo vse vitamine in minerale, ki jih potrebujemo. Ali to drži še danes? Z modernim pridelovanjem (s pesticidi in herbicidi) in genskim spreminjanjem hrane sveže sadje in zelenjava vsebujeta vedno manj naravnih hranil. Beri naprej »

Celična, biološka aktivnost (s tem pa tudi možnost, da se bolezenski proces začne ali zaustavi), je pogosto odvisna od krhkega ravnovesja maščobnih kislin, ki pridejo v celico s prehrano. To pomeni, da je za naše zdravje pomembno, kakšne maščobe jemo. Beri naprej »