Če ne pijemo dovolj vode, naše telo dehidrira, kar vodi do zdravstvenih težav (npr. bolečine, otrdelosti, artritis in alergije, astma in nizek tlak). Pomanjkanje tekočine v celicah zmanjša njihovo sposobnost odstranjevanja strupov in odpadnih snovi. Ko je celica v tekočini, odstranjuje odpadne snovi in strupe. To lahko počne, dokler z vodo čistite njeno okolje, s tem pa upočasnjujemo tudi staranje. Beri naprej »

Nosečnost je eno najlepših obdobij v življenju ženske. Takrat se v nas prebudi materinski čut in želja, da bi vse potekalo popolno. V tem času se ne spreminja samo rastoči trebušček, temveč tudi skrb za naše dobro počutje in zdravje. Kar naenkrat moramo biti bolj pozorne na močan imunski sistem, dobro krvno sliko in urejeno prebavo. Vse to se lahko v nosečnosti obrne na glavo. Beri naprej »

Še pred nekaj leti smo se morali, če smo hoteli kupiti naravno, biološko pridelano hrano, odpraviti v redke trgovine z zdravimi živili. Danes je tako imenovano organsko hrano mogoče kupiti skoraj na vsakem koraku. Ker je biološko pridelana hrana običajno dva-do trikrat dražja od konvencionalno pridelane, se nekateri sprašujejo, ali je dražji nakup upravičen ali pa gre zgolj za še eno tržno manipulacijo. Beri naprej »

Sveže sadje in zelenjava nedvomno koristita zdravju, žal pa sta v zadnjem času tudi vse pogostejši razlog za obisk zdravnika, ugotavljajo britanski epidemiologi. Beri naprej »

Sveže sadje in zelenjava nedvomno koristita zdravju, žal pa sta v zadnjem času tudi vse pogostejši razlog za obisk zdravnika, ugotavljajo britanski epidemiologi. Beri naprej »

Prejšnji ponedeljek je javnost presenetilo kontroverzno priporočilo Ameriškega združenja za pediatrijo, da naj zdravniki določenim otrokom že od drugega leta starosti preverjajo raven holesterola, od osmega leta pa jim lahko predpišejo tudi t.i. statine. S tem bi lahko zmanjšali oziroma preprečili bolezni srca in ožilja v odraslosti. Prej je Združenje predpisovanje statinov dovolilo le otrokom starejšim od 10 let, pod pogojem, da v šestih do dvanajstih mesecih niso uspeli shujšati. Beri naprej »

Ženske, ki pojedo veliko sadja in zelenjave, stročnic in polnozrnatih žitaric lahko preživijo tiste ženske, ki se prehranjujejo bolj običajno in ne pazijo na kvaliteto svoje prehrane. V študiji, ki jo je izvedla Univerza Harvard, je sodelovalo 72.000 ameriških žensk. Ugotovili so, da imajo ženske, ki uživajo zdravo hrano kar 17 odstotkov več možnosti, da živijo vsaj 18 let dalj. Beri naprej »

Niti en dan ne mine, da nas ne bi ujela kakšna reklama ali pa članek o hitrem hujšanju. Američani porabijo kar 33 bilijonov ameriških dolarjev letno za nakup hrane, ki je nizko kalorična in omogoči hitro hujšanje. Kljub temu pa je debelost še vedno (če ne vedno bolj in bolj) najhitreje rastoča težava. Dokazano je, da se učinki in različne posledice hrane in prehranjevanja – ne glede na to ali gre za dobro/zdravo oziroma slabo/nezdravo hrano - kažejo na novorojenih otrokih. Beri naprej »

Predvsem zelenjava, pa tudi sadje, ki vsebuje veliko nitrata, nas lahko učinkovito ščiti pred želodčnimi težavami (npr. različnimi ranami). Nitrat se s pomočjo bakterij, ki se nahajajo v naših ustih, spremeni v nitrit. S tem pa se celoten proces še ne zaključi. Beri naprej »

Otroci, ki se bolj zdravo prehranjujejo, so po ugotovitvah kanadske raziskave, tudi bolj uspešni v šoli. Beri naprej »

Glede na seznam jedi, katerim naj bi se izogibali, da bi naš organizem ohranili čim bolj zdrav, lahko ugotovite, da je na tem seznamu precej tistih stvari, ki jih imamo najraje. Naš organizem proizvaja encime za prebavo in vsrkavanje hrane. Nekateri znanstveniki so celo mnenja, da naše telo ne proizvaja encimov, ki so potrebni za presnovo predelane hrane (tj. hrane, ki vsebuje veliko konzervansov). Beri naprej »

Vsi poznamo zgornji rek. Je pa tudi res, da se naše zdravje začne (in lahko tudi konča) v našem želodcu in prebavilih. V našem črevesju živi namreč 400 različnih bakterijskih vrst, ki tvorijo zdravo in normalno mikrobno floro. Poudariti je potrebno, da te bakterije niso škodljive, saj iz črevesja ne prehajajo globlje v naše tkivo, ampak živijo z nami v sožitju. Za nas celo tvorijo nekatere vitamine (predvsem vitamin K) in sodelujejo pri absorbciji hranil. Prisotnost mikroorganizmov v normalni mikrobni flori preprečuje, da bi se v črevesno sluznico naselile bolezenske bakterije, ki povzročijo razvoj različnih okužb. Mikroorganizmi imajo pomembno vlogo tudi pri razvoju posameznikovega imunskega sistema. Beri naprej »

Veseli december, ko se vsi veselijo, so skušnjave skoraj na vsaki polici in na vsaki praznični stojnici. Bolj ko se bližamo koncu leta, večkrat se pregrešimo s potico, piškoti, kakavom in šampanjcem. Zaradi pomanjkanja časa, ker je povsod veliko zabav in neodložljivih obveznosti, se manj gibamo in manj spimo. Po novem letu pa ugotavljamo, da smo čez praznike pridobili kakšen kilogram ali dva... Beri naprej »

Danes je ponedeljek. Dan, ko se je najbolj zahtevno podati v službo. Dan, ko nam zjutraj skoraj vedno zmanjka časa. Zaradi tega so zajtrki v ponedeljek krajši in manj zdravi. Spijemo skodelico kave, morda še nekaj na hitro pojemo in že šibamo. Niti ne razmišljamo, da se nam takšni (osiromašeni) zajtrki, lahko zelo hitro pokažejo na koži. Beri naprej »

Že prejšnji teden smo se posvetili Crohnovo bolezni in kakšne težave lahko povzroča. Nove raziskave potrjujejo povezavo med nepravilnim prehranjevanjem v zgodnjem otroštvu in povečanim tveganjem za razvoj Crohnove bolezni v odraslosti. Otroci, ki ne zaužijejo pravilnega razmerja maščobnih kislin, sadja in zelenjave, so izpostavljeni višjemu tveganju za razvoj Crohnove bolezni. Dokončni razlog, zaradi česa sploh prihaja do vnetja prebavnega trakta, kljub vsemu še vedno ostaja nepojasnjen. Beri naprej »

Mandljevo mleko postaja vse bolj priljubljeno. Ne samo zaradi odličnega okusa, temveč tudi zaradi svoje hranljivosti in prispevka k zdravju. S tem receptom si lahko mandljevo mleko naredite doma - v samo 2 minutah... Beri naprej »

Mnogokrat se srečamo z mlekom in različnimi mlečnimi izdelki, ki nas pripeljejo do vprašanja, kaj je najboljše. Na tržišču se pojavljajo različne oblike mleka: trajno mleko, sveže mleko s 3.5% ali z 1.6% mlečne maščobe, kozje mleko... Zadnje ugotovitve kažejo, da niti sojino niti (trajno) kravje mleko ni najbolj zdravo. Priporočljivo je pitje kefirja in svežega kozjega ali mandljevega mleka. Beri naprej »

Hrana v naši okolici nam lahko nudi podporo pri skrbi za naše zdravje. Če bi morali preživeti na samotnem otoku, bi nam sledeča hrana pomagala, da bi preživeli in ostali zdravi ter vitalni. Beri naprej »

Zadnja raziskava z Univerze v Cornellu kaže, da ljudje, ki uživajo «lahko hrano«, zaužijejo od 28 do 45 odstotkov več kalorij kot, če bi jedli polnomastno hrano. Beri naprej »

Še en prispevek o sintetičnih oziroma izoliranih vitaminih in mineralih. Zaradi tega, ker je tematika resnično obširna. Znanstveniki namreč že več let ugotavljajo, da človeško telo ni oblikovano za uživanje izoliranih hranil. Naše telo takšnih hranil namreč ne more učinkovito uporabiti. Beri naprej »

Celična, biološka aktivnost (s tem pa tudi možnost, da se bolezenski proces začne ali zaustavi), je pogosto odvisna od krhkega ravnovesja maščobnih kislin, ki pridejo v celico s prehrano. To pomeni, da je za naše zdravje pomembno, kakšne maščobe jemo. Beri naprej »